FTRGATEV S PERSPEKTIVE ORGANIZATORJEV

Stres in vznemirjenje. To sta dva občutka, ki sta bila v ospredju že od samih zametkov načrtovanja Ftrgatve. Lahko bi rekli, da se je prvo olajšanje pokazalo, ko smo prodali še zadnjo karto: »Huh, nekaj delamo prav.«

 

Sestankovanja in sestankovanja. Število ur, ki se jih nameni organizaciji, je nepredstavljivo. Na sestankih, ki so od januarja do avgusta potekali enkrat na teden, v zadnjem mesecu pa tudi po dvakrat ter so trajali od tri do štiri ure, smo si natančno razdelili delo in začrtali pot do cilja. Ker pa je teorija daleč od prakse, se na poti pokažejo prej očem skriti ovinki in dnevi, ki imajo bistveno premalo ur. Z znanjem, ki smo ga pridobili z organizacijo prve Ftrgatve, smo se tokrat načrtovanja in izvedbe lotili precej bolj sistematično, a poglej ga zlomka – odpoved varnostne službe dva tedna pred začetkom. Naj omenimo, da ostati brez varnostne službe pomeni ostati brez Ftrgatve. V takšnih trenutkih mora ekipa stopiti skupaj, ohraniti mirno kri in zbrati vso zalogo energije. Problem smo uspeli urediti in kmalu so nastopili zadnji dnevi pred pričetkom.

 

 

Migrene je povzročalo tudi Ski & Board Rail tekmovanje, ki se je odvijalo v popoldanskem delu dneva, iz imena pa je razvidno, da smo potrebovali sneg. Žal je tudi Maribor že kar nekaj let tarča globalnega segrevanja, kar pomeni, da nujno potrebnega snega novembra v nižinah ni. Kam torej ponj? V okoliške ledne dvorane, uporabiti topove ali pa se odpraviti iskati sneg na Roglo? Tokrat je odločitev padla v prid ledni dvorani in potovanju na Roglo, kamor smo se napotili z najetim tovornjakom in kombijem, ki je oblečen v črno folijo (zaradi zaščite) spominjal na mrliški avto. Ko smo končno dobili svoj sneg, smo se želeli lotili sestavljanja rampe, a pojavilo se je novo vprašanje. Kako prestaviti ovirajoči avto, ki stoji na parkirišču brez tablic in ga javna služba ne želi odstraniti? Po čudežu se je pojavila naključna vlečna služba. Delavec je bil dovolj prijazen, da nam je avto odmaknil in ga pustil nekje, kjer najverjetneje stoji še danes.

 

 

Končno, nastopila je Ftrgatev. Do začetka je bilo vse na svojem mestu, a to še zdaleč ni pomenilo časa za oddih. Vrvež se je nadaljeval skozi ves dogodek, časa ni bilo niti, da bi naredili fotografijo s člani nastopajočih skupin. Tudi po zaključku dogodka nas je še vedno čakalo ogromno dela. Čistilna akcija in pospravljanje sta se zavlekli do jutranjih ur, takoj za tem pa smo naredili še evalvacijo dogodka, saj si prizadevamo, da bi bila naslednja Ftrgatev še bolj ftrgana. Kljub vsem naporom pa smo bili presunjeni, ko smo se začeli zavedati, koliko ljudi se je zbralo in uživalo na dogodku, ki smo ga pripravili zanje. Trdo delo je bilo poplačano, in to je eden izmed najboljših občutkov. Ftrgatev je dokaz, da se s skupino, ki ima čisto vizijo, predanost in disciplino, da marsikaj uresničiti.

 

 

Dolores Duh

(povzeto po pogovoru z aktivisti)

 

Razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2018/2019

Na spletni strani  javnega sklada Republike Slovenije je objavljen razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2018/2019 in javni poziv za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije po starem zakonu ZŠtip za leto 2018/2019.

Objavljena sta:

1. Javni razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za leto 2018/2019, ki je namenjen novim vlagateljem, ki še nimajo Zoisove štipendije oziroma se prvič prijavljajo za dodelitev, in tistim, ki v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja. 

Razpisna dokumentacija je dostopna tukaj.

2. Javni poziv za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije po ZŠtip za leto 2018/2019, ki je namenjen Zoisovim štipendistom, ki so štipendijo pridobili po starem zakonu ZŠtip (torej najkasneje v šolskem oziroma študijskem letu 2013/2014) in ne prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja. 

Razpisna dokumentacija je dostopna tukaj.

Rok za oddajo vlog za dijake je do 5. 9. 2018, za študente pa do 5. 10. 2018.

Nadaljnje prejemanje štipendije po Zštip-1

Štipendisti, ki so Zoisovo štipendijo pridobili po novem zakonu ZŠtip-1 in v šolskem oziroma študijskem letu 2018/2019 ne prehajajo na višjo raven oziroma stopnjo izobraževanja, morajo vlogo za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije predložiti najkasneje do konca šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018. Vloga za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije po ZŠtip -1 je dostopna na spletni strani sklada.

Vir: Javni sklad Republike Slovenije

KMŠ oder 2018

“KMŠ oder je več kot le eno izmed prizorišč Festivala Lent – je zgodba začetkov, ki jo skupaj z nami pišejo številni mladi glasbeniki in prav zato verjamemo, da je nekaj posebnega.”

Da je zgornja trditev resnična, smo z letošnjim letom že tretjič to dokazali s kar 22 nastopi raznovrstnih mladih izvajalcev, ki so  nam na odru, pod lučkami magične Dravske ulice, pričarali intimno in prijetno vzdušje. KMŠ oder glasbenikom omogoči, da svoje talente pokažejo z nastopom, ki se primerja s tistimi, ki se izvajajo na sosednjih odrih – zanje želimo biti priložnost za novo izkušnjo in stopnička več na poti k uspehu.

 

Pogled s Starega mostu (Foto: Mitja Helbl)

Natopajoči so na nastop prijavili z razpisom, iz prijav pa je komisija izbrala tiste, ki so se za ambient Dravske ulice zdeli najprimernejši. Tako so priložnost za nastop dobili trije DJ-ji: MATTIAS, DVID, Gehena, ena rap skupina: 6VN6, ter mnoge ostale glasbene skupine: Blasius, The Takeover, Dare Acoustic, Low Budget, Meter Ograje, Vanessa Kacjan, Gašper Lenart, Carlos Suarez,  Liburoa, Smooth Taste, Matic Ačko in Metka Zadravec, G.A.J.B.A., Drunken Deals, Impulse – Band, PÜP ter Sneaky Cerveza.

 

Smooth Taste (Foto: Andraž Kramberger)

“Po dveh letih smo se ponovno znašli na KMŠ odru. Vzdušje je bilo kljub slabšemu vremenu čudovito in ponovno smo pokazali, da so večeri v navezi Smooth Taste – KMŠ nepozabni, če pa temu pristavimo še merico, ki jo doda Rooster Lent, potem dobimo koncertno rajanje, ki traja pozno v noč. Smoothiji se na tem odru počutimo kot doma in upamo, da bomo v naslednjih letih naše obletnice ponovno obeleževali prav na odru pri  Starem mostu.”  – Aljaž Ramot (vokal)

 

Carlos Suárez (Foto: Andraž Kramberger)

“Stage was at a really nice location. I enjoyed the closeness that you felt there with the people that were listening to you in this small street. Compared to the other stages, this one had a charm that the other ones didn’t. It was a very warm environment.” – Carlos Suárez (Tenerife)

 

Blasius (Foto: Aljaž Kramberger)

“Nastop na KMŠ odru je bil za Blasius odlična izkušnja. To je bil naš prvi koncert in bili smo zadovoljni nad odzivom publike, ki se je ustavljala in nam prisluhnila. Ponosen sem na svoje sočlane. Hvaležni smo Klubu mariborskih študentov, da smo lahko otvorili letošnji KMŠ oder.” – Blaž Vidovič (vokal)

 

Nastope zgoraj naštetih skupin pa je začinil še  Žan Serčič –  ime, ki je na slovenski glasbeni sceni že dodobra prepoznavno.

Žan Serčič (Foto: Žiga Kalan)

 

Dravsko ulico so polnili tako mimoidoči željni dobre glasbe in brezskrbnega poletnega vzdušja kakor tudi skupine prijateljev in družinskih članov, ki so prišle podpreti nastopajoče.

Ambient Dravske ulice je tako skupaj z vami ponovno zaživel za ta poseben teden v letu!

 

Publika (Foto: Mitja Helbl)

Več fotografij najdete na naši Facebook strani: Galerija KMŠ oder 2018

Intervju s Timom G : resident DJ-jem Forestlanda

Uveljavljen slovenski DJ, ustvarjalec radijske oddaje GSpot, reden gost najbolj obiskanih mednarodnih festivalov ter rezident največjega festivala v regiji – Forestlanda (Cro), po nedavnih nastopih v vročem Beogradu ter na svetovno znanem AMSTERDAM DANCE EVENTu v Pisarno, 8. junija na dogodek Vinilke,  ponovno prinaša vroče house ritme ter njegovi publiki dobro znano Energijo, Emocije in Ekstazo ritma.

 

Utrinek z dogodka “Timo G in Vinilke” v Pisarni

Živimo v obdobju, kjer smo DJ-ji zamenjali rokerske zvezde na velikih odrih. 

 

Kdaj in kako si vstopil v svet glasbe? Si začel kot DJ ali si se že prej z glasbo ukvarjal na kakšen drugačen način?

Izhajam iz glasbene družine, oče je kitarist in pevec, sestra pianistka, mama zbirateljica vinilnih plošč, sam pa sem že pri dvanajstih letih hodil v glasbeno matico kjer sem se preizkusil v igranju klavirja. V osnovni šoli sem prisustvoval na šolskem radiju ter tako dobil priložnost kot DJ na šolskem disku, kmalu za tem pa so sledili prvi nastopi v lokalnih klubih. Že od začetka sem vrtel predvsem house glasbo, ki me spremlja še danes.

 

Kakšen je tvoj kreativni proces? Od kod črpaš inspiracijo?

V svojo glasbo rad vključujem vsakdanje zvoke. Življenje je ena sama inspiracija. Vse kar me obkroža, kar se mi  dogaja, ljudje, ki jih spoznavam in s katerimi komuniciram … vse kar zaznam na nek način vpliva na mene ter se odraža tudi v mojem delu, v moji glasbi. Na primer, moja STREETHOUSE serija se vedno začne z zvoki ljudi na ulici ali podobno. Velikokrat dobim idejo za remix iz kakšnih oglasov oz. glasbe, ki so jo slišim v podlagi. Prav tako pogosto brskam po starih vinilnih ploščah iz družinske zbirke. Zvok in prasketanje gramofonske plošče sta za mene še vedno št. 1 glede predvajanja glasbe. 

 

Ali se držiš določenega žanra? 

Držim se pravila, da te glasba mora pripraviti do plesa, torej enostavno pravilo – glasba, ki jo vrtim mora biti “groove”. Najraje vrtim house. Njegova energija izvira iz Afrike, kjer so plemena plesala ob ognju, v transu isto ponavljajočega se ritma. Če poenostavim, je house glasba spiritualna stvar in ima neskončno moč, katere energija z lahkoto premika množice. Iz tega izhaja tudi moj slogan: Energija- Emocije- Ekstaza ritma.

 

Kaj so tvoji največji dosežki?

Izpostavil bi rezidenco na Forestland Festivalu, največjem festivalu v regiji, ki je bil leta 2016 izbran za najboljši hrvaški festival. Prav tako je tukaj tudi lanski nastop na enem izmed največjih elektronskih festivalov na svetu, Amsterdam Dance Eventu. Kot osebni največji dosežek pa si štejem to, da vztrajam kot glasbenik in da sem svoje življenje posvetil elektronski glasbi, saj je moj cilj postati uveljavljeno ime globalne elektronske scene s prepoznavno lastno proukcijo. 

 

 Kje si do danes že nastopal in kakšne so tvoje želje za vnaprej?

Poleg praktično celotne Slovenije nastopi segajo v Srbijo, Grčijo, Avstrijo, Hrvaško, na Nizozemsko. Kot enega izmed tistih, ki so mi še posebej pri srcu, bi izpostavil BiH Color Festival, lociran v kraju Brčko. Tam je res noro. Ljudje so enostavno izvrstni, za njih smo DJ-ji  velike “rokerske” zvezde. (smeh). Največja želja mi je vrteti na Ultra Miami v Ameriki ter biti rezident na Ibizi, kjer so doma najboljši klubi na svetu.

 

Si resident DJ na Forestlandu – če na kratko poveš nekaj o samem dogodku, o tamkajšnji atmosferi in komu bi priporočal udeležitev?

Vse se je začelo po moji zmagi na radijskem natečaju leta 2011. Takrat sem dobil priložnost vrtenja tudi izven Slovenije, konkretno v Čakovcu, kjer so me slišali hrvaški organizatorji in me povabili k sodelovanju. Sodelovanje je preraslo v rezidenco na omenjenem Forestlandu, ki sodi med največje EDM fesivale na Hrvaškem ter ga vsako leto obišče približno 10.000 ljudi. Vzdušje je neverjetno. Letos prvič sodelujemo tudi s Klubom Mariborskih Študentov – slednji organizira prevoz na 3-dnevni festival. Paket je izjemno ugoden, letos ekskluzivno po promo ceni 30 €, kar vključuje povratni avtobusni prevozi iz Maribora, 2-dnevno festivalsko in camping vstopnico. Naj poudarim, da je Čakovec cenovno zelo ugodno mesto.

Več o tem lahko izveš tukaj: Ftrgan Forestland

Utrinek s Forestlanda 2017

“Živimo v obdobju, kjer smo DJ-ji zamenjali rokerske zvezde na velikih odrih.”

 

Glede na to, da nastopaš na tako velikih dogodkih, nas zanima, kakšna se ti je zdela izkušnja v naši majhni Pisarni?

Rad vrtim v majhnih klubih in intimnih prostorih, kjer se lahko preko glasbe povežeš skoraj z vsemi prisotnimi. Energija je toliko bolj zanimiva, saj se hitreje prepleta med vsemi na plesišču. Ob tej priložnosti vas vse skupaj vabim v petek, 8. junija na “Vinilke”, kjer bom vrtel na svojo zbirko plošč, ob pristnem zvoku kultnih house klasik in vsem poznanih uspešnic.

 

Utrinek z dogodka “Timo G in Vinilke” v Pisarni

“Tvoja služba je zabavati in osrečevati publiko, osebno menim, da je to najboljša služba na svetu!”

 

Ali je to način izvajanja, ki se ga poslužuješ pogosto?

Žal velikorat ni prostora za gramofone, da o teži gramofonskih plošč sploh ne govorim. Kljub temu ostajam zvest ‘old school’ tehniki vrtenja glasbe in z velikim veseljem odvrtim nekaj nastopov na leto, saj je za poslušalce to veliko bolj atraktivno.

 

Kakšna je razlika med izvajanjem na vinilke od izvajanja na time code?

Razlika je predvsem v kvaliteti zvoka. Time code vinilka pove računalniku točno pozicijo pesmi katero predvajaš, to pomeni, da se tako imenovana digitalna plošča (time code) uporablja enako kot prava. Sam vir zvoka pa prihaja iz računalnika, ki je v tem primeru medij za predvajanje. Osebno sem menja, da računlanik ne sodi v DJ kabino. Večina tako imenovanih laptop DJ-ev posveča čas in pogled ekranu ter izgubi stik s publiko. Sem pristaš digitalnih sodobnih playerjev, torej vse potrebno si pripravim v studiu in naložim glasbo na USB. Slednji je najzaneslivejši in najbolj priročen na turnejah.

 

Danes je elektronska glasba v razcvetu – ali je zaradi tega lažje ali težje uspeti kot DJ?

Živimo v obdobju, kjer smo DJ-ji zamenjali rokerske zvezde na velikih odrih. Tehnologija nam sicer omogoča vedno lažje delo, vendar se je vedno težje kvalitetno dokazovati publiki. Po eni strani je internet povzročil, da lahko tvojo novo skladbo sliši cel svet praktično čez noč, po drugi strani pa imamo poplavo dobre glasbe in je iz tega vidika težje izstopati.

 

Kaj je največja prednost in kaj je največja ovira pri poklicu DJ-ja?

Tvoja služba je zabavati in osrečevati publiko, osebno menim, da je to najboljša služba na svetu! Največja ovira pa so posledice zabav, kot so: neprespane noči, utrujenost in neuravnovešen bioritem … Prav tako delo z ljudmi pod različnimi prepovedani substancami in alkoholom zna bit kar zahtevno. Najbolj pa me skrbi izguba sluha, zato redno hodim na preglede ter uporabljam zaščitne čepke za ušesa.

 

 

Utrinek z dogodka “Timo G in Vinilke” v Pisarni

“Rad vrtim v majhnih klubih in intimnih prostorih, kjer se lahko preko glasbe povežeš skoraj z vsemi prisotnimi.”

 

Kakšen napotek, ki bi ga delil z mladimi DJ-ji, ki si želijo uspeti?

Bodite prisotni, udeležujte se dogodkov, festivalov in upajte si pokazati sebe. Najpomembnejše je, da si unikaten in lahko bi dejal: bolj si drugačen od drugih, večjo možnost imaš, da uspeš.

 

Novela Zakona o štipendiranju

Državni zbor je včeraj sprejel novelo Zakona o štipendiranju, ki se je spreminjal predvsem zaradi predhodne uvedbe avtomatiziranega informativnega izračuna po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.  Hkrati je novela Zštip-1 omilila določbe veljavnega zakona v korist študentov.

Novela ZUPJS, sprejeta konec lanskega leta, je kot bistveno spremembo odpravila vsakoletno vlogo za štipendije in uvedla avtomatizirani informativni izračun, ki bo vsako leto avtomatično podaljšal pravico do štipendije, če bo štipendist do nje upravičen. Temu je sedaj sledila sprememba ZŠtip-1, ki bo na eni strani odpravila administrativne ovire za štipendiste, na drugi strani pa razbremenila štipenditorje (centre za socialno delo in javni sklad). Tako se spreminja:

  • odločanje o dodatkih k štipendiji po uradni dolžnosti in poenostavitev preverjanja pogojev za pridobitev pravice:
    • do dodatka za bivanje (samo ob prvi vlogi in ob morebitni spremembi začasnega bivališča);
    • dodatka za uspeh, ki bo odvisen samo od povprečne ocene in ne več na ECTS točk. S tem ga bodo lahko pridobili tudi študenti v času absolventa, ki do njega sedaj pogosto niso bili upravičeni. Poleg tega se predlaga, da se dodatek za uspeh dodeli tudi na prehodu 1. na 2.  bolonjsko stopnjo, kar do sedaj ni bilo mogoče;
  • poenostavljajo se pogoji za mirovanje in prenehanje štipendije (ne glede na razloge);
  • štipendija ni več vezana na izobraževalni program, ampak na raven izobraževanja, ki je višja od že pridobljene (posledično odprava obveznega predhodnega pisnega soglasja štipenditorja k spremembi izobraževalnega programa);
  • itd.

Spremembe določb veljavnega zakona, ki  so bile doslej pomanjkljive in v škodo študentov:

  • podaljšanje roka za zaposlitev štipendista, ki prejema kadrovsko štipendijo po zaključku izobraževalnega programa (iz 1 na 2 meseca) in možnost nadaljevanja izobraževanja iz 1. na 2. bolonjsko stopnjo ali iz srednje poklicne na srednje tehniško izobraževanje (če se s tem strinjata tako delodajalec kot štipendist);
  • štipendist, ki bo prejemal štipendijo zaradi zdravstvenih ali drugih opravičljivih razlogov ne bo vračal štipendije, čeprav ne bo dokončal letnika:
  • če študentje ne bodo zaključili izobraževanja v času absolventa, bodo vračali štipendijo samo za eno leto, torej čas absolventa (sedaj za dve leti);
  • itd.

Zakon se začne uporabljati za šolsko oziroma študijsko leto 2018/2019.

Vir: http://www.studentska-org.si/novela-zakona-o-stipendiranju/

How to Become a model/fashion photographer

S porastom uporabe socialnih omrežij se vedno več mladih zanima za poklic modnega fotografa ali modela, vendar kako in kje začeti je vprašanje mnogih, saj v šolskih klopeh ne prejmemo znanja o poklicih, ki jih bolj kot ne uvrščamo med nekonvencionalne.

V ta namen smo v Pisarno povabili profesionalnega fotografa Matjaža Očka, uspešno modelko Aido Muratović in modela Luko Pehneca, ki so nam bili pripravljeni deliti svojo zgodbo in nasvete.

 

Skozi sproščen pogovor, ki ga je vodil Ivan Stanojevič, smo najprej več izvedeli o poklicu fotografa.

Matjaž Očko je v Sloveniji na tem področju že dodobra uveljavljen. Začel je s fotografiranjem zabav, kar je kasneje prerastlo v fotografiranje portretov, večjih televizijskih dogodkov in porok. Sodeloval je tudi z Lisco, Zlatarno Celje ter raznimi modnimi agencijami, tudi v Milanu.

Poleg svojih začetkov in uspehov nam je prikazal resnično plat tega poklica; kaj pomeni delati s strankami, lepimi dekleti in kako blišč lahko postane nadloga.

 

 

Nadaljevali smo z razkrivanjem življenja Aide Muratović, ki je mnoge presenetila s svojo zgodbo o uspehu. Aida je v želji po širjenju svoje kariere na tujo sceno preslišala očitke tistih, ki so ji zagotavljali neuspeh in se povzpela v svet mode na vseh koncih sveta. Pravi, da ji je na prvem potovanju bilo težko, a danes bi jo Slovenija dolgočasila. »Tukaj žal ni trga, ki bi omogočal, da bi se od tega poklica lahko preživljala … pri nas se temu poklicu celo posmehujejo.«

 

 

Luka Pehnec je kot mlad mariborčan prodrl na sceno s fotografijami Tiborja Goloba. Pred kratkim je zaključil študij, kateremu je kljub ponudbam večih modnih agencij dal prednost,  danes pa je vse bolj pripravljen na sodelovanja. Presenetil nas je z zgodbami, ko se je moral stopiti izven svojega udobja in potrdil Aidine besede o odrekanju, ki ga model mora vzeti v  zakup.

 

 

Izvedeli smo, da poklic modela poleg lepote zahteva tudi vztrajnost, odrekanja in sposobnost ohraniti glavo na mestu. Je veliko več kot pokaže fotografija – zahteva trdo delo.

 

Zvišanje minimalne urne postavke

Na podlagi odredbe ministrice dr. Anja Kopač Mrak se bo minimalna urna postavka za študentsko delo 1. aprila 2018 zvišala na 4,73 evra/uro bruto oz. 4,00 evra/uro neto (iz trenutnih 4,61 evra/uro). ☝️💶

Nova minimalna bruto urna postavka se obračunava za delo, opravljeno po (vključno) 1. aprilu 2018.

Več o tem na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-0744?sop=2018-01-0744

Stand Up v Pisarni – intervju z Arminom Čulićem in Rokom Škrlepom

Prejšnji petek je je Pisarna pokala po šivih – do vrha napolnjena mariborčanov željnih smeha je gostila 5 upov stand up scene, ki so nas prišli nasmejati iz različnih koncev Slovenije. Predstavil se nam je Anton Pevc iz Škofje Loke, Braco iz Velenja, na pol štajerski David Gorinšek, Armin Čulić iz Jesenic ter Rok Škrlep iz Kranja, ki je povezoval dogodek.

Zadnja dva sta svoje misli z nami podelila tudi v zaodrju, kjer sta v intervjuju razkrila več o tem kaj zares pomeni biti stand up komik.

 

 


 

KAKO STA ZAČELA S STAND UPOM?

ROK: Začel sem z improvizacijo že pred sedmimi let, na Kranjski gimnaziji, dve leti za tem pa sem se želel preizkusiti v stand up vodah. Tako sem imel krstni nastop v Kranju, kjer smo imeli ‘open mic’ večere. Sicer sem bil zelo slab, ampak so mi prijatelji dali občutek kot da je bilo kolikor toliko v redu, zaradi česar sem kasneje pri tem vztrajal.

ARMIN: Začel sem z igralstvom leta 2014 v gledališču Toneta Čufarja. Kasneje me je vse bolj začel zanimati stand up, saj rad širim pozitivo, stand up nekako povezujem  z empatijo. Začel sem tako, da sem se kakor Rok prijavil na ‘open mic’. To je bil nastop kjer sem prišel na oder in brez enega diha začel streljati z besedami. Ljudi sem enostavno napadel. Kakorkoli, občinstvo je kljub temu uživalo in veseli so bili, da sem imel vsaj pogum.

 

Na fotografiji: Armin Čulić 

 

ALI JE  ZNAČILNO ZA STAND UP KOMIKE, DA ZAČNEJO Z IGRALSTVOM?

ROK: Jaz mislim, da za večino ne. Prej rečeno za redke. Celo značilno za komike je, da ne znamo dobro igrati, saj sta stand up in igralstvo dve čisto različni stvari. Moram pa priznati, da mi je improvizacija dala to, da sem sedaj veliko bolj sproščen na odru, nek zagon in osnove odra, ki pa so enake.

 

KAJ MISLITA,  DA JE KLJUČNEGA POMENA ZA USPEH STAND UP KOMIKA?

ROK: To ugotavljamo še vsi. Če vprašaš Jonasa bi rekel: »smešen moraš bit«. Načeloma se moraš publiki prikupiti, publika mora od nastopa kaj odnesti in zmeraj je dobro, da presentiš. Tako kot film v katerem veš kaj se bo zgodilo, je predvidljiv stand up lahko dolgočasen.

 

 

Trudim se biti spontan, čeprav so šale za katere občinstvo misli, da se jih je komik spomnil ravnokar bile povedane že tisočkrat – bolj kot smo naštudirani, bolj izgledamo spontano.

 

 

ALI STA KLJUB TEMU, DA JE PUBLIKO POTREBNO PRESENETITI, VSEENO ZNANA PO DOLOČENEM STILU?

ARMIN: Ko  pridem na oder želim biti čim bolj iskren, predstaviti sebe in opisati določene zgodbe.

ROK: Zame je značilna sproščenost. Trudim se delati na tem, da imam veliko komunikacije s publiko in da se moja trema ne opazi. Hkrati se trudim biti spontan, čeprav so šale za katere občinstvo misli, da se jih je komik spomnil ravnokar, bile povedane že tisočkrat – bolj kot smo naštudirani, bolj izgledamo spontano.

 

KOLIKO ČASA JE TOREJ NAMENJENEGA ZA PRIPRAVO?

ARMIN: Ful.

ROK: Že za prvih pet minut materiala, da ga spišeš gre recimo štiri ure. Kasneje material spreminjaš in ga dodajaš. Nekatere moje fore, ki bom jih danes govoril, so stare tudi dve leti, nekatere so nastale prejšnji teden, tako da je čas, ki je namenjen za priprave zelo težko opredeliti.

 

 

Nekaj časa ne dobiš materialnega feedbacka, dobiš pa feedback publike, ki nam komikom pomeni še več. Za zdaj mi je fino, da od tega dobim dovolj denarja, da ne rabim delati ostalih del preko študenta.

 

 

ALI SE JE V SLOVENIJI SPLOH MOŽNO PREŽIVLJATI IZKLJUČNO S STAND UPOM?

ARMIN: Na začetku je bolj težko. Prvih nekaj let moraš delati na sebi. Spomnim se, da sam na začetku nisem niti znal govoriti tako razločno, od kar pa se temu posvečam pa sebe potiskam vedno bolj proti cilju. Nekateri postanejo dobri komiki šele po desetih letih. Tudi zelo znani komiki so potrebovali veliko časa, da so ugotovili kaj je njihov stil. Vse je odvisno od tega koliko si sam pripravljen delati za to.

ROK: Tako kot je Armin rekel, sem tudi jaz prvi dve leti nastopal zastonj. Nekaj časa ne dobiš materialnega feedbacka, dobiš pa feedback publike, ki nam komikom pomeni še več. Bil pa sem precej pozitivno presenečen, ko sem dobil prvi plačan nastop. Od tega se da živeti – mogoče je težko samo od stand upa, zato se komiki ukvarjamo z večimi zadevami. Na srečo je to precej odprto področje, kjer lahko delamo še marsikaj drugega. Sam na primer pišem šale za Radio 1, nekaj časa sem za Pop TV, na RTV-ju sem ogreval publiko. So pa tudi posamezniki, ki se odločijo, da se bodo preživljali samo s tem, kot so to storili na primer  Jernej Celec, Aleš Novak, Jan Kreuzer. Za zdaj mi je fino, da od tega dobim dovolj denarja, da ne rabim delati ostalih del preko študenta.

 

 

Na fotografiji: Rok Škrlep

 

IMATA ZA NA KONEC ŠE KAKŠNO ANEKDOTO, KI SE VAMA JE ZGODILA NA NASTOPU?

ROK: Prejšnji teden sem imel najslabši začetek stand upa v svoji karieri. Prijatelj, ki je pred mano nastopal me je najavil na oder, s seboj pa sem prinesel kitaro. V trenutku, ko sem mu dal roko sem videl kako je kitara začela padati po tleh. Stegnil sem se, da bi jo ujel, v tem pa sem ugasnil (oziroma prižgal) neka stikala in kar naenkrat je v dvorani bilo svetlo. Kitara je vseeno padla po tleh in se čisto razglasila. Ko sem hotel popraviti luči je bilo za preizkusiti osem stikal in ljudje niso vedeli kaj se dogaja. Kljub katastrofalnemu začetku je konec vseeno bil fantastičen.

ARMIN: Predvčerajšnjim sem imel nastop v enem izmed ljubljanskih lokalov, kjer smo imeli točno določeno uro, saj je kasneje bila tekma Barcelona : Chelsea. Bili smo trije sredi čisto polnega lokal. Moj nastop je bil v redu, ampak je nekdo v tej gneči zaj**al mešalko, tako da se naslednjega nastopajočega več nič ni slišalo. Po minutah praznega stanja na odru je končno skozi gnečo pripotoval rezervni mikrofon, vseeno pa smo mu morali v obraz svetiti s telefoni, da se je nastopajočega sploh kaj videlo. Ravno, ko je začel govoriti, pa je Barcelona dala gol in nastala je nova zmeda zaradi drenja.

 

Na fotografiji (od leve proti desni): Anton Pevc, Rok Škrlep, Braco, David Gorinšek, Armin Čulić

Predstavitev poslovne poletne šole ABC Business Academy

Preživeti tri tedne v mednarodnem okolju, spoznati ljudi z različnimi znanji, spopasti se s pravimi poslovnimi izzivi, hkrati pa še  potovati, so več kot dovolj dobri razlogi zakaj bi prihodnje poletne počitnice namenil izobraževanju.

V Sloveniji smo študentje še premalo ozaveščeni o pomenu izvenšolskega izobraževanja – veliko od nas se sprašuje zakaj bi poletne počitnice, katerih se veselimo predvsem zaradi počitka od šole, namenil dodatnemu izobraževanju. Pa vendar je odgovor precej jasen: v preplavi visoko izobraženih kandidatov, ki iščejo delo, bodo najbolj zaposljivi tisti, ki so poleg šolskega znanja osvojili še dodatne veščine.

Prednost poslovne poletne šole ABC Business Academy pred drugimi je ta, da je akreditirana, kar pomeni, da se ti po opravljenem programu na diplomi dopišejo kreditne točke.

Poletno šolo nam je iz prve roke predstavil predsednik Kluba mariborskih študentov Tim Gumilar, ki je prejšnje leto sam bil udeleženec poletne šole v Torontu.

 


 

ABC Business Academy Toronto:

Toronto je največje mesto v Kanadi, je center ekonomije cele Severne Amerike in je multinacionalno mesto, kjer na enem mestu spoznaš ljudi s celega sveta.

Prednosti programa so gostujoči govorci, ki so uveljavljeni strokovnjaki – menedžerji in direktorji (npr. predavatelji iz Nase). Poudarek je na oblikovanju poslovnega načrta, ki ga predstaviš pravim investitorjem, ti pa ti nanj dajo realne povratne informacije.

V ceno je vključen tudi ogled Niagarskih slapov, nastanjen si v izjemnem campusu, hkrati pa se Toronto nahaja v bližini New Yorka, ki ga kasneje lahko obiščeš.

 

ABC Business Academy Munich:

Poletna šola v Münchnu je bila razvita šele letos. Nemčija je ekonomsko središče Evrope, kjer se nahajajo tri največje avtomobilske industrije – program ti omogoča vpogled v te korporacije.

Glavni pudarek je na »case challengu«, kjer je tvoja naloga razrešiti problem realnega start-upa.

 

ABC Business Academy Silicon Valley:

Silicon Valley je območje s podjetji, ki narekujejo razvoj tehnologije. Tamkajšnja miselnost vzpodbuja najbolj nore ideje, ki jih lahko uresničijo zaradi izjemne finančne situacije.

V Silicon Valleyu boste razvijali marketinške načrte na aktualne teme, kot je virtualna realnost. V program so vključeni ogledi podjetij kot so Apple, Google ter turistični ogledi: Stadford University, Golden Gate Bridge ter San Francisco.

 


 

Vsi programi so ustvarjeni tako, da so udeleženci razdeljeni med čim bolj raznovrstno sestavljene skupine, ki razvijajo določeno idejo, podano s strani mentorja ali koga izmed članov. Skupine tekmujejo za najboljši »pitch« oz. predstavitev svoje teme, kar vzpodbudi zdravo mero tekmovalnosti. Ob zaključku so vsi udeleženci dodani v alumni klub, ki je zelo koristen pri kasnejšem iskanju poslovnih partnerjev.

Znanje in poznanstva, ki jih prejmeš v teh treh tednih so neprecenljiva, hkrati pa se domov vrneš z novim zagonom in osebnostno zrelejši.

 


 

Ker se kot študentsko društvo svojim članom trudimo omogočiti dodatna izobraževanja in osebnostni napredek, smo zate pripravili popust na katerikoli program v višini 200 EUR!
Koristitega tako, da ob prijavi v COMMENT BOX vpišete geslo: KMŠ2018.

Do konca marca vam ABC Bussiness Academy nudi še dodatnih 100 EUR popusta na katerikoli program.

Možnost je tudi sofinanciranje s strani  Javnega sklada Republike Slovenije, ki udeležencem nudi denarno pomoč.

Če si pripravljen za svojo prihodnost storiti več, je ABC Bussiness Academy zate odlična priložnost!

Dodatne informacije izveš tukaj: https://abc-businessacademy.com/

 

Azijska diagonala s kolesom

Zaprašene ceste, nepredvidljive vremenske razmere in nenačrtovane poti – o vsem tem smo na torkov večer poslušali pripovedovati Simona Eržena, ki je s kolesom prepotoval 3200 km dolgo azijsko diagonalo preko Vietnama, Laosa, Kambodže pa vse tja do Tajske.

Mariborčan, ki je znan po svojih kolesarskih podvigih, na manj ali bolj znanih lokacijah, je do sedaj obiskal 21 držav, 3 celine in s kolesom prevozil približno 24 tisoč kilometrov in nas tudi tokrat s svojim popotniškim duhom navdihnil.

 

Pot o kateri nam je pripovedoval je bila vezana le na izhodiščno točko in cilj. Zemljevidov ni uporabljal, saj se je raje opiral na priporočila domačinov s katerimi si je prizadeval vzpostaviti pristen odnos. Pravi, da s kolesom lahko utrip kraja začutiš najbolje; včasih se zgodi, da te na sredi poti preseneti nenadna nevihta in z malo sreče noč preživiš pod streho gostoljubne družine.

Če so mu vremenske razmere in cesta bila naklonjena, je na dan s 50 kilogrami prtljage prevozil povprečno 100 kilometrov.      Na svoji poti se je srečeval z vsemi vrstami izzivov – gostim  prometom v velikih mestih, neurejenimi cestišči na podeželju, vročino, s tropskimi živalmi in tehničnimi problemi, ki se na avanturi s kolesom pojavijo slej kot prej.

Z nami je delil tudi svoje spoznanje, da  smo vsi ljudje isti, ne glede na kulturna ozadja – vsi si želimo le ljubezni. Na popotovanju se je naučil postati bolj razumevajoč za kulturne razlike, kako biti sam in si zaupati. Pravi pa, da je njegovo poglavitno spoznanje to, da denar ni motivacijsko sredstvo za življenje.