Pokojninska reforma (ZPIZ-2), o kateri bomo volivke in volivci odločali na referendumu 5. junija 2011, stoji na mladih! Kljub temu, da ima morda kdo pomisleke glede ''na mladih'', smo dejansko mi tisti, ki bomo v prihodnje polnili pokojninsko/državno blagajno. Pa nas pri oblikovanju same reforme nihče ni nič vprašal.

Pomislimo, smo že globoko v gospodarski krizi in morda že skušamo nekoliko pogledati iz tega brezna, a vidimo da ne gre in ne gre kar tako. Vrnitev gospodarske rasti na raven izpred krize bo nasploh v svetu otežena predvsem in tudi zaradi neizogibnih sprememb v razpoložljivosti delovne sile. Delovno aktivno prebivalstvo, ki se vsak dan stara hitreje, kot mine taisti dan, preplavlja robotizacija dela in posledično bolj, ne le delovno pač pa tudi intelektualno pasivno prebivalstvo. Mladi so na tej točki neke vrste rešilna bilka za vsako gospodarstvo, za prebujenje trga dela, za dvig življenjskega standarda. Namreč poceni delovna sila je praktično ''pase'', saj nihče v državi ne spodbuja dobrega starega rokodelstva, ampak le še močno izobraženo prebivalstvo, ki pa je na koncu koncev težko zaposljivo.

Kaj je prav in kaj narobe?

Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) nasprotuje uveljavitvi nove pokojninske reforme, o kateri bomo odločali že v nedeljo, ki bo pravi pravcati referendumski dan. Namreč, mladi smo tisti, ki se jih izključuje iz procesa iskanja pravih rešitev za naše gospodarstvo, za našo družbo. Matic Sušnik, predsednik Zveze ob tem izpostavlja: »Mladi smo družbena skupina, ki predstavlja steber prihodnosti socialne države. Vzdržna socialna država vsekakor potrebuje tudi močan ekonomski sistem iz katerega se napaja. Za ohranjanje tega pa je potrebno upoštevanje in prilagajanje prav vseh njegovih segmentov. V Sloveniji se žal že vsaj petnajst let zavedamo problema zmanjševanja delovnih mest, hkrati pa država namesto za odpiranje novih delovnih mest in aktivacijo mladega prebivalstva, skrbi bolj za ohranjanje delovno aktivnih starejših. To dolgoročno predstavlja le še večje breme za mlade, ki bodo nekoč najbolj občutili posledice nedelovanja pokojninskih stebrov, kot posledice pomanjkanja aktivnega prebivalstva «, in zaključuje, da so hkrati prav mladi tista družbena skupina, ki se jo najmanj upošteva ob sprejemanju tako pomembnih in dolgoročnih strukturnih sprememb, kot je sprememba pokojninskega sistema.