Pogovor z Markom Soršakom

Marko Soršak-Soki je v sodelovanju s KMŠ-jem pripravil ekskluzivno dvodnevno bobnarsko delavnico v prostorih Kluba mariborskih študentov. Delavnice so potekale 19. in 20. februarja 2011, zaradi velikega zanimanja pa smo razpisali dodaten termin 26. in 27. februarja 2011. Delavnice se imenujejo: OSNOVE MODERNEGA BOBNANJA.

Marko Soršak, bobnar zasedbe Elvis Jackson je v letu 2009 izdal izobraževalni DVD z naslovom »Osnove Modernega Bobnanja«, ki je prvi tovrstni izdelek v slovenskem jeziku.  Marko je na DVD-ju predstavil  najpomembnejše osnove in informacije, ki jih bobnar mora poznati in obvladati, da lahko postane profesionalec. Na zanimivi in strokovni dvo dnevni delavnici so bile skozi tematiko DVD-ja podrobneje predstavljene vsebine s praktičnimi primeri in nadgradnjo le-teh. Marko je z veseljem odgovoril na vsa vprašanja ter individualno s svojimi dolgoletnimi izkušnjami  in pridobljenim znanjem  svetoval s koristnimi nasveti. Soršak že vrsto let deli odre z največjimi svetovnimi imeni, kot so Faith No More, Pendulum, The Chemical Brothers, Anthrax, Sepultura, Soulfly, Offspring, Bloodhund gang, Pennywise, Motorhead in drugi.

Po bobnarskih delavnicah smo se s Sokijem pogovarjali KMŠ-jevci:

Začel si bobnat že pri svojih 12ih letih, navdušil  te je film Terminator 2 s soundtrackom skupine Guns'n'Roses »You could be mine«. Kaj je bilo tisto pri pesmi, ki te je prepričalo?

Res je. To je bilo leta 1991, ko smo šli z osnovno šolo v kino gledat omenjen film. Bobnarski začetek me je čisto navdušil. Letos je 20. obletnica mojega bobnanja. Leta 1992 sem se začel šolat in spravljat v to sceno, ampak takrat se mi niti malo še ni sanjalo, kam to pelje.

Zakaj bobni in ne katero drugo glasbilo?

Preprosto, zaradi filma Terminator 2. Zaradi soundtracka sem postal bolj pozoren na ta inštrument. Privlačile so me tudi te grimase na obrazu in rekel sem si: To si jaz želim. Najbolj sem videl bobnarja v sebi.

Si bobnar samouk ali si imel učitelje?

Sem učen. Začel sem v glasbeni šoli, potem sem hodil privat ter veliko obiskoval delavnice in klinike povsod, kjer je bilo to možno.

Bobnanje si začel poučevati že pri svojih 17ih letih, kar je dejansko zelo zgodaj. Kakšne tehnike poučevanja si takrat uporabljal?

Na nek način sem se takrat želel osamosvojit. Vedel sem, da želim bobnat in nisem se videl, da bi opravljal kakršnakoli počitniška dela. Vedno me je veselilo nekomu dati znanje, čeprav moram reči, da takrat res nisem veliko znal. Sedaj znam malo več ampak še vedno ne veliko, ker sej veš kako je: Več veš, manj veš! Ampak z nekaterimi izmed svojih prvih učencev delam še danes. To je že štirinajsto leto. Oni so dve, tri leta mlajši kot jaz. Na začetku je bilo igranje bolj ljubiteljsko, začel sem učit, po tem ko sem učil smo se dobili kar v parku in spili kakšno pivo. Takrat smo bili še mulci. V učenje bobnanja pa me je vedno bolj odneslo tako da sem danes že učitelj na privatni glasbeni šoli B.A.S.E. Danes to počnem profesionalno.

Od takrat si naučil bobnati že več kot 200 učencev, sodeloval si pri različnih glasbenih projektih, sodeloval si s številnimi bendi in glasbeniki, si predstavnik bobnov znamke TAMA, imaš svoje bobnarske delavnice, izdal pa si tudi svoj izobraževalni DVD, na katerem razkriješ vse skrivnosti, kako postati vrhunski bobnar.  Imaš tudi kakšen preprost nasvet, kako postati veliki bobnar in nam ga lahko zaupaš?

Samo en stavek: verjet je treba vase. Malo je tako-postaneš poklicno deformiran in misliš, da dosti veš in da je to, kar misliš, pravilno. Imam pač to srečo, da delam z veliko ljudmi, kar pomeni, da srečam dosti različnih karakterjev in dosti različnih miselnosti. Velikokrat vidim, da ljudje o bobnih ne vedo kaj dosti oziroma si mislijo: Eh, kaj je to neko razbijanje, vsak zna lamat po loncih. To je tista prva asociacija ampak v bistvu sploh ni tako. Boben je pizdarija od izumov, ki so jih naredili. Že v vsej zgodovini so komunicirali z njim in to je glasba. Kot bobnar si glasbenik in enostavno lahko delaš na inštrumentu vse. Lahko se sprostiš, lahko ustvarjaš, nikoli ni konca, lahko odkrivaš, hkrati se družiš, življenje se ti obrne na glavo. Veliko je stvari, ki se zgodijo, tudi učenci mi sami pravijo, da so zelo srečni, ker so začeli bobnat. Malo se v bistvu sliši, kot da bi poslušala Smiljana Morija, ampak je nekaj na tem. Je svoboden inštrument, ko stisneš zobe in začneš lomit po bobnih in si svoboden. To je en tak poseben občutek. Moj najstarejši učenec je star 52 let , najmlajši jih ima 7, kar je velik razpon v letih in tukaj vidiš, da bobnanje funkcionira, ne glede na starost.

Osnove modernega bobnanja je tako ime tvojega izobraževalnega DVD-ja kot tudi delavnic v Klubu mariborskih študentov. V čem so se delavnice razlikovale od DVD-ja?

Naslov sem dal ravno zaradi tega, ker sem se želel navezovati na tematiko DVD-ja ampak absolutno sem poskušal naredit delavnice čim bolj praktične. Običajno so ti šolski DVD-ji takšni, da v dveh urah namečeš milijon informacij in je velikokrat težko kaj razumet. Pri delavnicah pa poveš eno stvar in jo pokažeš na 100 in en različen način. Tega na DVD-ju ne moreš, ker potem bi govoril o eni stvari tri ure. In absolutno sem mnenja, da bobnarji velikokrat pozabijo na osnove in potem vsi želijo preskakovat. Tudi sam sem se naučil, da to tako ne gre, sem imel enak problem. Predvsem pa je glavna zadeva motivacija in druženje.

Delavnice so primerne tako za začetnike kot tudi za nadaljevalce. Kako ste jih uskladili?

Predstavil sem en ritem pesmi in prikazal iz katerih osnov je narejen. Prikazal sem rojstvo ritma in njegov končen rezultat. In med tem smo mi spoznavali dodatne stvari, ki jih lahko še počnemo. S tem smo vklopili tisto žilico za kreativnost.

Ste bili presenečeni, da ste morali razpisati dodaten termin vaših delavnic zaradi velikega zanimanja?

Mi smo razpisali 10 prostih mest. Vseeno je težko delat z velikim številom bobnarjev, ker če nočeš ravno oglušet in če hočeš delat kvalitetne delavnice, sem presodil, da je 10 maksimalno število. In to je zelo zadovoljivo število. Rekel sem si: če jih bo vsaj 6, bom srečen, na koncu pa smo morali razpisati še dodaten termin. Je pa res, da pri nas takšnih delavnic ni veliko, so bile včasih bolj pogoste. Veliko več je bilo ljudi, ki so želeli bobnat. Ampak za takšne stvari rabiš kar veliko volje pa tudi stane veliko.

So se te delavnice v čem razlikovale od vaši ostalih bobnarskih delavnic?

Zmeraj delam delavnice na drugačen način. Tematike pa vedno objavim na svoji spletni strani, da ljudje vedo, za kaj se gre.

Kako so se udeleženci obnesli na delavnicah?

Odlično. Presenetilo me je, da se ni prijavil noben začetnik in imeli smo zelo kvalitetne delavnice. Udeleženci so bili zelo disciplinirani in veliko smo naredili, veliko je bilo praktičnih primerov. Delavnice moram pohvalit tudi s strani organizatorja, saj je bilo za vse poskrbljeno in smo se dobro počutili. Imeli smo dober prostor.

Kakšni ljudje pa hodijo na vaše delavnice?

Različni. Tudi dekleta hodijo, kar je zelo zanimivo. Fajn je, ker imaš na kupu 10 različnih karakterjev in na začetku so vsi malo za sebe, ko pa se začnejo sproščat in smejat, se vzdušje popolnoma spremeni. V bistvu vsakič postanemo ena taka ekipa in ko gremo na kosilo izgledamo, kot neka banda nevarnih bobnarjev.

So bile delavnice naporne?

Same delavnice niso bile naporne. Zame je bilo naporno, ker sem imel v času delavnic dva koncerta in sem v dveh dneh prevozil 1000 km ampak če to odmislim, je bilo zelo zabavno, hitro je minilo, veliko smo naredili in jaz bi kar nadaljeval. Edino malo bi se šel naspat.

Kakšno je tvoje mnenje o tovrstnih delavnicah v Klubu mariborskih študentov?

Lahko bi bilo več tovrstnih delavnic, ne samo bobnarskih, kakršnihkoli. Te delavnice so res specifične in jaz ne morem izvajat teh delavnic vsak mesec. Naredim eno ali dve na leto. In to je to. Vmes pa je čas za kakšne druge aktivnosti, delavnice. Seveda pa moraš imeti tudi ljudi, ki bi to radi počeli. Ni naporno, če to rad delaš, če pa bi to moral delat zato, da bi mogoče kaj zaslužil ali kaj podobnega pa ne bi funkcioniralo.

Lahko za konec zaupaš kakšen nasvet študentom, ki bi radi postali bobnarji?

Najlažje tako, da se obrnejo na mene preko moje spletne strani www.sorsak.com. Če koga karkoli zanima, mu z veseljem odgovorim. Pa ni neumnih vprašanj, so samo neumni odgovori. Ker tudi, če niso vešči s tem žanrom, nima veze. Stvar je v tem, da se vpraša. In ena taka misel je: vsi vemo, da so težki časi, ritem življenja je vedno hitrejši, zaradi interneta ni več toliko osebnih stikov in tako naprej. Vsak tisti, ki si je kadarkoli zamislil izvest kakršnokoli idejo, jo naj tudi izvede. Naj vztraja in naj verjame vase. Ne glede na to, za kakšno področje gre.

Pogovarjali pa smo se tudi z enim izmed udeležencev Soršakove bobnarske delavnice. Ta nam je zaupal, zakaj se je odločil za sodelovanje.

Luka Pate, 30 let, bobnar v treh bendih, udeleženec bobnarske delavnice:  »Za delavnico sem se odločil, ker nikoli ne vemo dovolj, znanje je treba vedno izpopolnjevat. Najboljše se je učit od takih, ki znajo veliko več oz. ki zadevo obvladajo. Marko je na slovenski sceni eden »najjačih« in od njega se lahko definitivno veliko naučiš. Je super učitelj, sploh zato ker ima ogromno izkušenj, kot sta delo v studiu in igranje v živo na odru. Igranje na bobne zna predstavit na pravi način. To so že tretje Soršakove delavnice, katerih sem se udeležil. In na vseh sem se naučil nekaj novega. Naučil sem se tehnik, ki ti pomagajo ali pri hitrosti ali pri točnosti. Pa tudi takšnih stvari, ki sem jih vadil v glasbeni šoli 10 let nazaj pa sem jih pozabil.«

Avtor: Špela Debenjak