V Sloveniji skuša vlada ob podpori kapitala in mimo sindikalnih opozoril uvesti, t. i. malo delo. Ali bomo zakon sprejeli ali ne bomo državljani odločali na referendumu, 10. aprila 2011.  Avstrijske in nemške izkušnje kažejo, da je imelo pri njih uvajanje malih del negativne učinke tako za posameznike kot za družbo. Najslabše bi bilo uvesti nekaj, kar ni dorečeno, opozarjajo nemški strokovnjaki. Predvsem pa bi bilo slabo v ta institut stlačiti tri zelo različne socialne skupine: študente, upokojence in brezposelne.

 Mladim ljudem je treba ponuditi kakovostna delovna mesta, delo, pri katerem bodo uporabljali svoje znanje, dobro zaslužili, si ustvarili družine in plačevali prispevke v socialne blagajne. Brezposelnim je treba ponuditi kakovostna in redna, ne le priložnostna dela, jim pomagati pri izobraževanju. Treba je poskrbeti za zdravstveno stanje delavcev, starejšim pa ponuditi delo, primerno njihovim zmožnostim.

Malo delo prinaša relativno zapleten in zahteven birokratski postopek. V določeni meri pa lahko Zakon s svojim dinamičnim pristopom ogroža zaposlene. Če ga ne bomo znali pravilno uporabljati to ne bo dobro. V Sloveniji je splošno znano dejstvo, da iz ne preveč dobro pripravljenih zakonov znamo narediti prave mučilnice. To pomeni, da ne znamo poiskati priložnosti, ampak lahko povzročimo še več dodatne škode. V takem primeru Zakon ne bo omogočil večje dodane vrednosti, lahko pomeni celo dodatno coklo v razvoju.

Med negativne vidike Zakona o malem delu lahko štejemo "operativno izvedbeno nefleksibilnost". To pa pomeni, da so nekatere omejitve v zakonu nesmiselne, saj denimo urna omejitev v zakonu ne bo rešila problema odsotnosti študentov s fakultet in predavanj. Dela ne bi smeli omejevati, razen če kdo misli, da je kriminal, če študenti delajo. Da hodijo v predavalnico, ni stvar tega zakona, ampak predavateljev.

Težave bodo predvsem pri izvajanju nadzora, saj bo težje nadzorovati, koliko ur je nekdo delal, kot koliko ljudi je v podjetju zaposlenih. Potrebno bi bilo urediti tudi morebitne druge ukrepe, kot so denimo reguliranje študentskega statusa, enotno evidenco vpisa, zagotovljeno število novih štipendij in spremenjen sistem štipendiranja.

Ne bi smeli predlagati in sprejeti zakona, ki pokriva tri precej različne socialne skupine (študenti, upokojenci, brezposelni), temveč bi morali za vsako od njih oblikovati in zakonsko podprti posebno ureditev, ki bi temeljila na specifiki vsake posamezne skupine.

Mnenja o tem, kaj bo malo delo prineslo delodajalcem, so deljena. Nekateri so izpostavili, da bo malo delo za delodajalca prinašalo preveč administrativnih ovir in ne bo prispevalo k razbremenitvi delovnih procesov, drugi pa so izpostavili bojazen, da bo malo delo začelo razbijati velika delovna mesta na mala, kar gotovo ne povečuje varnosti na trgu dela. S tem so opozorili tudi na zavajanje javnosti, ko se malo delo omejuje le na urejanje študentskega dela, ampak predvsem na aktivno politiko zaposlovanja in nižanje osnovne plače.

Nepravično obravnavanje malih delavcev, njihov negotov položaj na trgu dela, predvsem pa vse slabši položaj žensk in zaposlenih v nekaterih dejavnostih, so glavne značilnosti nemškega trga dela po uveljavitvi zakona o malem delu.